Kaj je žara? – Zgodovina in pomen žare

Žare za upepelitev so med najstarejšimi predmeti, ki jih je ustvaril človek, saj segajo tisočletja nazaj v skoraj vseh kulturah. Ta vodnik raziskuje, kaj je žara, izvor besede in kako sta se praksa upepelitve ter uporaba žar za shranjevanje pepela razvijali od kamene dobe do danes.

Hiter odgovor: Žara za upepelitev je posoda, v kateri je shranjen pepel osebe ali hišnega ljubljenčka po upepelitvi. Beseda izhaja iz latinske besede »urna«, ki pomeni vrč ali vazo. Najstarejše znane žare za upepelitev izvirajo iz obdobja okoli 7000 pr. n. št. iz Jiahuja na Kitajskem. Praksa se je razširila v bronasti dobi, v antični Grčiji in Rimu, nato z začetki krščanstva zamrla, v poznem 19. stoletju pa doživela močan preporod. Danes je upepelitev večinska izbira v Združenem kraljestvu (več kot 77 %) in postaja vse bolj priljubljena po vsej Evropi ter Severni Ameriki.

Kaj pomeni beseda »žara«?

»Žara« izhaja iz latinske besede urna, ki pomeni vrč ali vazo, nekateri pa jo povezujejo z besedo urere, kar pomeni »goreti«. Čeprav so žare zgodovinsko vsebovale vse mogoče, od toplih napitkov do glasovnic, je danes najpogostejši pomen posoda za pepel pokojnika. Večina jih je na tak ali drugačen način okrašena.

Kaj je žara za upepelitev?

Žara za upepelitev je posoda, izdelana za shranjevanje pepela. Obstajajo v številnih oblikah, velikostih in materialih ter lahko predstavljajo trajno počivališče za pepel, ki ga hraniš doma, v kolumbariju ali grobnici. Shranjevanje pepela v žari družini omogoča, da ima svojega bližnjega ob sebi ali v javnem spominskem prostoru, kjer se ga bodo lahko spominjale prihodnje generacije.

Kako stara je praksa upepelitve?

Najstarejše znane žare za upepelitev so bile odkrite v Jiahu na Kitajskem, kjer 32 žar različnih velikosti (kar nakazuje tako na odrasle kot otroke) datira v obdobje okoli 7000 pr. n. št. Ocenjuje se, da postopek upepelitve telesa sega v zgodnjo kameno dobo, okoli 3000 pr. n. št., verjetno v Evropi in na Bližnjem vzhodu, saj velja, da so lončenine iz kamene dobe v zahodni Rusiji vsebovale pepel.

Upepelitev se je razvila v bronasti dobi (od 2500 do 1000 pr. n. št.), dosegla Britansko otočje in Iberski polotok, pokopališča, namenjena pepelu, pa so se pojavila na Madžarskem, v Italiji, severni Evropi in na Irskem. Okoli leta 1000 pr. n. št., v mikenskem obdobju, je bila upepelitev običajna v antični Grčiji, Homerjeva Iliada pa jo opisuje kot dostojen konec za bojevnike, padle v bitki. V času Rimskega cesarstva je bila rezervirana za člane družbe, pepel pa so hranili v žarah znotraj stavb, podobnih kolumbarijem.

Z vzponom zgodnjega krščanstva ob koncu rimskega obdobja je upepelitev zamrla, saj so jo odsvetovali kot pogansko prakso, uveljavil pa se je pokop v zemljo – sprememba, ki se je utrdila pod Konstantinom v 4. stoletju. V srednjem veku so upepelitev celo uporabljali kot obliko kaznovanja in je na Zahodu ostala redkost več stoletij.

Kdaj je upepelitev ponovno postala priljubljena?

Sodobni preporod se je začel konec 19. stoletja. V Angliji je hitra urbana rast po letu 1800 pritiskala na župnijska pokopališča in že v 1850-ih je pomanjkanje prostora za pokope parlament spodbudilo k dajanju prednosti krematorijem. Model žare, ki ga je Italijan Brunetti predstavil na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873, je pritegnil pozornost, sir Henry Thompson, zdravnik kraljice Viktorije, pa je leta 1874 ustanovil Cremation Society of England, kar je vodilo do ustanovitve prvih krematorijev v Wokingu v Angliji in Gothi v Nemčiji.

Severna Amerika je sledila v istih letih, prvi krematorij je v Washingtonu v Pensilvaniji zgradil dr. Julius LeMoyne, spodbujen s strani duhovščine, ki je iskala reformo pogrebov, in zdravnikov, zaskrbljenih zaradi higiene v bližini pokopališč. Okoli leta 1900 je bilo v ZDA približno 20 krematorijev, leta 1913 pa jih je dr. Hugo Erichsen združil v Cremation Association of America. Religiozna miselnost se je prav tako spremenila: Katoliška cerkev je v 1960-ih odpravila prepoved, Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 pa je potrdil, da upepelitev ni prepovedana.

Kako razširjena je upepelitev danes?

Upepelitev je danes večinska izbira v Združenem kraljestvu in postaja vse bolj priljubljena po vsej Evropi ter Severni Ameriki. Stopnja v Združenem kraljestvu se je povečala s približno 34,7 % leta 1960 na 77,05 % leta 2017, medtem ko je Japonska leta 2019 dosegla približno 99 %. Nižji stroški, omejena zemljišča in naraščajoča naklonjenost bolj ekološkim možnostim pojasnjujejo ta trend. Stroške lahko primerjaš v našem vodniku o stroških upepelitve in pokopa.

Kako se starodavne žare primerjajo s sodobnimi?

Starodavne žare so bile pogosto globoko osebne. Žare iz pomeranske bronaste dobe, blizu Baltika, so bile izklesane z realističnimi obrazi, teksturami tkanin in vzorci tetovaž. Žare iz železne dobe iz Tamil Nadua v južni Indiji so vključevale motive listov in živali, ki so odmevali lokalne jamske poslikave, amazonske žare pa so bile okrašene s steklenimi kroglicami, vdelanimi v smolo. Danes ostaja enaka potreba po personalizaciji: družine izbirajo žare, ki odražajo vero, strast ali osebnost, pa naj gre za klasično in umetniško keramiko, biorazgradljive žare, ki pepel vračajo zemlji ali vodi, ali diskretne predmete, ki sploh niso videti kot žare.

Družine vse pogosteje hranijo tudi majhen del v spominski žari ali nakitu za pepel, upepelitev hišnih ljubljenčkov pa še naprej narašča. Za ideje, kaj lahko storiš s pepelom, si oglej naš prostor, namenjen temu, kaj storiti s pepelom po upepelitvi.

Pogosta vprašanja

Kaj pomeni beseda »žara«?

Izhaja iz latinske besede »urna«, ki pomeni vrč ali vazo, in je verjetno povezana z »urere«, kar pomeni »goreti«. Danes najpogosteje označuje posodo, namenjeno shranjevanju pepela pokojnika.

Kako stare so žare za upepelitev?

Najstarejše znane žare za upepelitev izvirajo iz obdobja okoli 7000 pr. n. št. iz Jiahuja na Kitajskem, kjer so odkrili 32 žar različnih velikosti. Sama praksa upepelitve bi lahko segala v obdobje okoli 3000 pr. n. št., v začetek kamene dobe.

Zakaj je bila upepelitev tako dolgo opuščena?

Ko se je zgodnje krščanstvo širilo ob koncu rimskega obdobja, so upepelitev odsvetovali kot pogansko prakso in pokop je postal norma, kar se je utrdilo pod Konstantinom. Na Zahodu je skozi celoten srednji vek ostala redkost, preden je v poznem 19. stoletju doživela preporod.

Kako razširjena je upepelitev danes?

Je večinska izbira v Združenem kraljestvu, kjer se je delež povečal s približno 35 % leta 1960 na več kot 77 % leta 2017, narašča pa tudi v Evropi in Severni Ameriki. Japonska je leta 2019 dosegla približno 99 %.

Sorodni izdelki

Kategorije

Živalske žareKeramične žareŽare za mačkeŽare za pseŽare za male živaliSpominski predmeti