To je globoko žalostna zgodba, ki jo je objavila spletna stran z lokalnimi novicami v Londonu. Ob njej sem spoznal, kako pomembno je, da ob smrti tvoje ljubljene živali poskrbiš za to, da zanjo izbereš točno takšno vrsto kremacije, kot si jo želiš.
Tukaj je zapisana zgodba.
Rosa in Francesca Gagliardi sta Buffy, psičko pasme staffordshirski bulterier, odpeljali v veterinarsko kliniko Wood Street, potem ko jo je v torek, 5. marca, zadel avtomobil.
Kljub trudu je zdravniki niso mogli rešiti. Družina je plačala za individualno kremacijo in dobila navodilo, naj pride po pepel čez nekaj dni. Toda žival, ki je bila del družine sedem let, je bila pomotoma kremirana skupaj z drugimi živalmi, namesto da bi bila sama – kar pomeni, da njenega pepela ni mogoče pridobiti.
48-letna gospa Gagliardi je povedala: »To je preprosto grozljivo. Kot družino nas je to uničilo. To je bil Francescin pes in ona je povsem strta. Če bi šlo za človeka, si predstavljaj, kaj bi se zgodilo: sledile bi ogromne tožbe. Za žival skrbiš kot za otroka, jo vzgajaš in ljubiš brezpogojno, povsod je hodila z nami.«
Ko sta se vrnili domov, sta ponovno poklicali kliniko, da bi se prepričali, ali bo Buffy kremirana sama, in zagotovili so jima, da bo tako. Toda dva tedna kasneje je gospa Gagliardi še vedno čakala na informacijo, kdaj bo pepel pripravljen za prevzem, zato jih je ponovno poklicala. Dodala je: »Niso vedeli, kje je Buffy. Nato so me poklicali in mi povedali, da ‘Pip’ ni bila kremirana sama in da je šlo za nesporazum z njihove strani.«
»Bila sem besna, eksplodirala sem. Ne samo, da so mojega psa poklicali z drugim imenom, ampak so jo označili za ‘to’. Izgubili smo priložnost za slovo in to nas je uničilo. To je bila nesposobna napaka. Če bi jim bilo res mar za Buffy, bi bil ta postopek izpeljan pravilno. Zdaj je moja hči pretresena, tako kot smo vsi. Upali smo, da se bo pepel Buffy vrnil k nam, da bi bila vsak dan blizu nas. Vse to nam je bilo odvzeto.«
Družina je bila razočarana tudi nad tem, kako so z majhno Buffy ravnali pred njeno smrtjo. Trdijo, da je bilo osebje na recepciji sicer sočutno, a medicinska sestra, ki je Buffy vzela v naročje, ni imela izkušenj. »Njena glavica sploh ni bila podprta in je nihala sem in tja,« je dodala.
Tony White, partner in veterinar pri Wood Green Veterinary, je navedel, da je bil pes že mrtev, ko je gospa Gagliardi prispela v ordinacijo.
Vendar je prevzel odgovornost za to, kar se je zgodilo, in se opravičil.
Dejal je: »Gospa Gagliardi je zahtevala individualno kremacijo, a žal je medicinska sestra napačno označila dokumentacijo in Buffy je bila odpeljana na običajno kremacijo. Poklical sem gospo Gagliardi, da se opravičim; zaradi tega nam je neizmerno žal. Naredili smo napako, a dobro vemo, da to ničesar ne spremeni.«
Gospa Gagliardi je dejala: »Upali smo, da se bo pepel Buffy vrnil k nam, da bi bila vsak dan blizu nas. Vse to nam je bilo odvzeto. Nikoli ne pričakujemo česa takega in ne želimo, da se to zgodi komu drugemu. Nikoli več ne bi odpeljala bolne živali v veterinarsko kliniko Wood Street.«
Čeprav se napake lahko zgodijo in smo vsi zmotljivi, je v takšni situaciji nujno, da izbereš vrsto kremacije, ki si jo želiš. Za našo stran s svetovanjem o izbiri prave vrste kremacije klikni tukaj, za predstavo o stroških, ki jih lahko pričakuješ, pa klikni tukaj. Napisal sem tudi kratek članek o prednostih in slabostih individualne kremacije. Morda ti bo v pomoč, če se poučiš, preden obiščeš svojega veterinarja, da boš vedel, kaj lahko pričakuješ in kakšni so stroški. Moje misli so z družino in močno jih spodbujam, naj razmislijo o načinih, kako se pokloniti ubogi Buffy, da bi ohranili spomin na brezpogojno ljubezen, ki jim jo je dala, in na izjemnega psa, kakršen je bila. Za ogled izvirne zgodbe klikni [oprostite, vendar boste morali za dostop do te povezave izpolniti anketo]
